Dandanes je čedalje več moških, ki si želijo biti aktivno vključeni v celoten proces nosečnosti in poroda. Nekako smo prešli iz miselnosti, da so moški lahko le fizična podpora partnerki. Čedalje bolj se zavedamo, da prvotna funkcija bodočih očetov ni samo ta, da pomagajo pri nakupu potrebnih stvari za dojenčka, urejanju stanovanja in logistiki.

Tudi partnerji potrebujejo čas, da se postopoma navajajo na svojo novo vlogo – vlogo očeta. Da se tudi sami povežejo s pričakovanim otročkom in poglobijo vez s partnerico. V celotnem procesu se partnerja lahko naučita še bolje sodelovati in razumeti drug drugega. Partnerja lahko začutita, kaj je podpora, sočutje in razumevanje, to pa v odnosu gradi zaupanje in intimnost. Že samo to, da nosečnost doživljata skupaj, da si lahko izmenjujeta izkušnje skozi oči drugega, da sta tam drug za drugega, lahko med vama gradi močnejšo vez.

Nosečnica povezavo z otročkom ponavadi lažje vzpostavi, saj ga v svojem telesu ves čas čuti. Največkrat se namreč povežemo najprej tako, da nosečnost občutimo fizično, od tu naprej pa nato raste tudi čustvena povezava z otrokom. Pari že sami po sebi največkrat najdejo način, ki jim najbolj ustreza.

Možno je preizkusiti ritual večernega mazanja trebuščka – tukaj lahko vključimo partnerja, da on namaže naš trebušček in s tem pridobi čas, ko se tudi sam lahko osredotoči na otročka in ga fizično začuti. Lahko pa samo prime ali boža vaš trebušček in mu kaj pove, zapoje ali prebere. Iz fizičnega kontakta trebuščka počasi vsakodnevno raste tudi čustvena povezava.

Ena od možnosti je tudi ta, da oba zapreta oči, položita roke na trebušček in par minut posvetita samo temu, da se sprostita in z dotikom poskusita začutiti bitjece v trebuščku. V vse, kar nosečnica avtomatsko dela že sama od sebe, lahko vključi tudi partnerja. S tem mu damo priložnost, da se tudi on pripravi na novo obdobje in novo bitjece v svojem življenju.

Drugi načini vključenosti so morda še skupno obiskovanje šole za starše, individualne ali skupinske priprave na porod (morda link na članek o tem), učenje o tem, kako lahko med porodom pomagamo, izvajanje skupnih tehnik za sproščanje in skupna izbira, kakšen porod si želimo – tako dobimo tudi občutek, da smo pripravljeni, saj bolje razumemo, kako naj bi se vse skupaj odvijalo.

Vez, ki jo partnerja gradita oz. poglabljata v času nosečnosti, pomaga tudi pri samem procesu poroda. Tako se partnerja med porodom lažje povežeta in intuitivno začutita, kaj in kakšno podporo potrebujeta. Lažje si sledita in zaupata, da bosta poskrbela drug za drugega.